← Back to blog

Evidenca delovnega časa: kaj zakon dejansko zahteva

August 25, 2026
Evidenca delovnega časa: kaj zakon dejansko zahteva

Da, evidenca delovnega časa je v Sloveniji zakonska obveznost. Ureja jo Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), dopolnjen z novelo ZEPDSV-B, ki velja od 23. aprila 2025. To pomeni, da mora vsak delodajalec voditi dnevne zapise o izrabi delovnega časa in zaposlenim zagotoviti reden vpogled vanje.

Zakon določa, kaj mora evidenca vsebovati, kako dolgo jo je treba hraniti in kakšne kazni čakajo tiste, ki je ne vodijo pravilno. Preden gremo v podrobnosti, tukaj je bistvo, ki ga mora poznati vsak delodajalec:

  • ZEPDSV zahteva vodenje evidence o izrabi delovnega časa za vse zaposlene, brez izjem.
  • ZEPDSV-B natančneje opredeljuje, kateri podatki sodijo v evidenco in kdo je zavezanec.
  • Evidenca mora vsebovati prihod, odhod, skupno število ur, nadure in posebne pogoje dela.
  • Delavec mora dobiti mesečno pisno obvestilo ali stalen elektronski vpogled v svoje podatke.
  • Kršitve prinesejo globe od 1.500 do 20.000 evrov, pri elektronskih evidencah tudi do zgornje meje tega razpona.

Prvi korak je preprost: preverite, ali vaša trenutna praksa dnevno zajema dejanske ure dela in ali imajo zaposleni dostop do svojih podatkov. Če ne, ste že v prekršku, tudi če se vam zdi, da "nekako" evidenco vodite.

Ključne ugotovitve

Zakon o evidencah delovnega časa zahteva dnevno, sledljivo beleženje ur in reden vpogled zaposlenih, sicer sledijo globe do 20.000 evrov.

TočkaPodrobnosti
Zakonska podlagaZEPDSV in novela ZEPDSV-B (od 23. aprila 2025) urejata vsebino, hrambo in obveznosti delodajalca.
Obvezni podatkiEvidenca mora vsebovati prihod, odhod, ure, nadure in tekoči seštevek po 18. členu.
Dostop delavcaZaposleni potrebuje mesečno obvestilo ali stalen elektronski vpogled po 19. členu.
Tveganje neskladnostiGlobe segajo od 1.500 do 20.000 evrov, elektronske kršitve do zgornje meje razpona.
Praktična rešitevNalog.si samodejno beleži ure in popravke z razlogom ter časovnim žigom, kar olajša skladnost.

Kazalo

Kaj natančno naroča zakon o evidencah delovnega časa (18. in 19. člen ZEPDSV)

Zakon o evidencah delovnega časa ni ohlapna smernica, temveč natančen seznam obveznosti. 18. člen ZEPDSV določa, katere podatke mora delodajalec dnevno vpisati, in ta seznam je daljši, kot bi pričakovali.

Evidenca o izrabi delovnega časa mora vsebovati:

  1. Podatek o številu ur v posameznem dnevu in tekoči seštevek ur v tednu ali mesecu.
  2. Podatek o opravljenih nadurah, ločeno od rednega delovnega časa.
  3. Čas prihoda na delo in čas odhoda z dela.
  4. Izrabo in obseg izrabe drugih vrst ur, na primer nočnega dela, dela na dan praznika ali dela v neenakomerno razporejenem delovnem času.
  5. Podatke o posebnih pogojih dela, kadar ti vplivajo na obračun plače.

Strokovni nasvet: Tekoči seštevek ur ni okrasje v tabeli, temveč zahteva zakona. Inšpektor bo prav to prvo preveril, ker pokaže, ali evidenco vodite sproti ali jo rekonstruirate za nazaj.

  1. člen ZEPDSV pokriva drugo plat zgodbe: kdaj se vodenje evidence začne in konča, ter kje in kako dolgo je treba dokumentacijo hraniti. Evidenco je treba hraniti na sedežu podjetja ali na kraju, kjer se delo dejansko opravlja, kar je pomembno za podjetja z več lokacijami ali terenskimi ekipami.

Novela ZEPDSV-B, veljavna od 23. aprila 2025, je prinesla jasnejšo določitev zavezancev in administrativno razbremenitev. Nekateri elementi evidence se lahko vnašajo mesečno namesto dnevno, kar zmanjša administrativni pritisk na manjše delodajalce. Strokovnjaki hkrati opozarjajo, da odprava obveznega vpisovanja odmorov ne pomeni, da je smiselno prenehati spremljati te podatke. Za organizacijo dela in obračun plač so še vedno koristni.

Kako v praksi voditi evidenco, da ostanete skladni z zakonom

Zakon o delovnem času postavi okvir, izvedba pa je na vas. Tu je kontrolni seznam, ki ga lahko uporabite še ta teden.

  • Določite, kdo v podjetju vnaša podatke in kdo jih potrdi. Pri manjših ekipah je to lahko ena oseba, pri večjih pa ločena vloga vodje in kadrovske službe.
  • Vzpostavite politiko popravkov. Vsak popravek v elektronski evidenci mora vsebovati razlog spremembe in časovni žig, sicer izgubi dokazno vrednost.
  • Zagotovite delavcu mesečno pisno obvestilo o podatkih za pretekli mesec ali stalen elektronski vpogled, kot to nalaga zakonodaja.
  • Omogočite zaposlenemu, da kadarkoli zahteva vpogled v svoje tedenske podatke, ne le ob mesečnem obvestilu.
  • Presodite, ali papir in Excel še zadoščata, ali pa število lokacij, nadur in poročil že terja elektronski sistem za avtomatizacijo dela.

Strokovni nasvet: Če imate ekipo na terenu, ročno vodenje evidence skoraj vedno pomeni pavšalne vnose ob koncu tedna. To je prva stvar, ki jo inšpektor prepozna, in prva stvar, ki jo je vredno odpraviti z avtomatiziranim beleženjem voženj in ur.

Kazni za kršitve evidence delovnega časa in najpogostejše napake

Globe niso simbolične. Za kršitve pri vodenju evidence o izrabi delovnega časa zakon predpisuje sankcije v razponu od 1.500 do 20.000 evrov, pri čemer se prekrški, povezani z elektronskim vodenjem evidence, gibljejo do zgornje meje tega razpona.

Kar redkeje omenjajo, je posledica, ki sledi pravnomočni obsodbi: v določenih primerih zakon predpisuje obvezno uvedbo elektronske evidence za naslednji dve leti. Kršitev torej ne prinese le globe, temveč tudi trajno izgubo izbire, kako boste evidenco vodili naprej.

Tri napake se ponavljajo v skoraj vsaki inšpekciji:

  • Pavšalni vnosi ur, na primer enak zapis "8 ur" za vsak dan v mesecu, ne glede na dejanske nadure ali odhode.
  • Pomanjkljiva hramba dokumentacije, ko podjetje evidenco hrani na napačni lokaciji ali je ne more predložiti za pretekle mesece.
  • Popravki brez razloga in časovnega žiga, kar inšpektor razume kot poskus prirejanja podatkov za nazaj.

Inšpektorji pri pregledu ne preverjajo le, ali evidenca obstaja, temveč ali je verodostojna iz dneva v dan.

Kako izbrati rešitev za evidenco delovnega časa, ki zdrži inšpekcijo

Izbira evidence delovnega časa ni le vprašanje udobja, temveč vprašanje dokazljivosti. Pri odločanju med papirno, Excel ali elektronsko rešitvijo upoštevajte naslednje korake.

  1. Preverite, ali rešitev zanesljivo zajame prihod in odhod, brez možnosti naknadnega urejanja brez sledi.
  2. Zahtevajte sledljivost popravkov: vsak popravljen vnos naj samodejno zapiše razlog in časovni žig.
  3. Preverite možnost izvoza poročil v obliki, ki jo vaše računovodstvo lahko takoj uporabi.
  4. Poskrbite, da imajo zaposleni lasten dostop do svojih podatkov, ne le vodja ali kadrovska služba.
  5. Preverite, kako rešitev varuje osebne podatke zaposlenih, saj gre za občutljivo kategorijo podatkov.

Majhna podjetja in samostojni podjetniki pogosto začnejo z Excelom ali papirjem, kar zakon dopušča, dokler je evidenca verodostojna in sledljiva. Težava nastane, ko število zaposlenih ali nadur naraste, saj ročno vodenje evidence takrat hitro postane vir napak.

Strokovni nasvet: Preden zamenjate sistem, testirajte ga en mesec vzporedno s staro prakso. Tako odkrijete napake v uvajanju, preden postanejo problem pri dejanski inšpekciji.

Uvajanje nove rešitve naj poteka v štirih korakih: preskusna faza na eni ekipi, usposabljanje vseh zaposlenih o vnosu in popravkih, zapisana politika popravkov ter periodična notranja revizija podatkov, na primer enkrat na četrtletje.

Zakaj se splača vzeti evidenco delovnega časa resno, preden pride inšpekcija

Zakonodaja o evidencah delovnega časa se pogosto obravnava kot papirologija, ki jo je treba "urediti nekako", da se izognemo težavam. To je napačen pristop. ZEPDSV in novela ZEPDSV-B nista nastala zato, da bi delodajalcem povzročala administrativno breme, temveč zato, da rešita spor, ki je prej pogosto ostal nerešen: kdo ima prav, ko delavec trdi, da je delal več ur, kot mu je bilo plačano.

Podcenjen del zgodbe je hramba in dostop, ne samo vsebina evidence. Podjetja pogosto vlagajo energijo v to, kaj zapisati, in zanemarijo, kako dolgo in kje to hraniti ter kako zaposlenemu zagotoviti vpogled. Prav ta del najpogosteje pade na inšpekciji, ne pomanjkanje podatkov samih.

Moje priporočilo je preprosto: najprej rešite verodostojnost, šele nato udobje. Lep sistem, ki dovoljuje tihe popravke brez sledi, je slabši od grdega Excela s časovnim žigom na vsaki spremembi. Zakon ne zahteva popolnosti, zahteva sledljivost.

— Rok

Kako Nalog.si podpira skladnost z zakonom o evidenci delovnega časa

Ročno usklajevanje evidence delovnega časa s ZEPDSV je izvedljivo, dokler imate pet zaposlenih. Pri desetih ali petindvajsetih postane vsak popravek brez sledi tveganje za globo.

Nalog

Nalog.si beleži prihod, odhod in opravljene ure samodejno, prek glasovnega vnosa ali povezave Bluetooth, in hkrati v realnem času izračuna kilometrino ter dnevnice po veljavnih pravilih. Vsak popravek v evidenci delovnega časa se zapiše z razlogom in časovnim žigom, kar je natanko tisto, kar inšpektor preveri najprej. Zaposleni imajo lasten elektronski vpogled v svoje podatke, kar zadošča zahtevi po mesečnem obveščanju, računovodstvo pa dobi izvoz poročil v Excelu ali ZIP obliki, brez ročnega prepisovanja. Podjetja z lastnim sistemom lahko evidenco povežejo tudi prek API vmesnika. Če vodite ekipo na terenu, si oglejte, kako potni nalogi za terenske ekipe delujejo v praksi, ali začnite s brezplačnim preizkusom na Nalog.

Viri

This article is general information, not a substitute for advice from a qualified lawyer. Consult a qualified legal professional about your own circumstances before acting on anything here.

Priporočeno